Splošno

1.    Kaj je sistem daljinskega ogrevanja?
Sistem daljinskega ogrevanja predstavlja proizvodnjo energije, distribucijo toplote in odjemna mesta. Proizvodnja toplotne energije se vrši v kotlovnici ali toplarni. Do posameznih individualnih in večstanovanjskih objektov (odjemno mesto) je izvedeno vročevodno ali toplovodno omrežje, preko katerega se porabniki oskrbujejo s toplotno energijo. Predaja toplotne energije iz omrežja v objekt se vrši v toplotni postaji.

2.    Kaj je toplotna postaja?
Toplotna postaja je vezni člen med vročevodnim oziroma toplovodnim omrežjem distributerja toplote in toplotnimi napravami odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje ter s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v toplotnih napravah. Namen priključne postaje je, da preda pogodbeno količino ogrevne vode oziroma toplote toplotnim napravam odjemalca.

3.    Katere so najpogostejše motnje v ogrevanju?
Najpogostejše motnje pri ogrevanju so lokalnega značaja, kar pomeni, da so jih deležni le posamezni objekti in ne sistem kot celota. Motnje pri ogrevanju se lahko pojavijo zaradi:

-    izpadov obtočnih črpalk,
-    neodzračenosti interne instalacije ali
-    neureguliranosti internih instalacij.

•    Obtočne črpalke se največkrat ustavijo zaradi izpada električne energije. Če se po ponovnem pojavu električne energije ne vklopijo same, jih je potrebno vklopiti ročno. To opravi dobavitelj toplote na podlagi obvestila odjemalca ali pooblaščene osebe. V primeru, da obtočna črpalka ne deluje, je porazdelitev toplote po objektu neustrezna, nekje je hladno, drugod pa prevroče.

•    Če se v interni instalaciji nabere zrak - običajno v višjih nadstropjih, je pooblaščena oseba zadolžena, da organizira odzračevanje sistema in o temu obvesti dobavitelja toplote zaradi hkratne dopolnitve sistema. Odzračevanje se mora izvesti takrat, ko so obtočne črpalke v toplotni postaji izključene, sistem ogrevanja je ohlajen, na odzračnikih pa se spušča zrak toliko časa, dokler ne priteče voda.

•    V primeru, da je količina dobavljene toplote (pretok ogrevane vode) nastavljena na potrebno količino, se bo neureguliranost interne instalacije odražala tako, da bo del objekta pregrevan, del objekta pa temu ustrezno podgrevan.

4.    Katere so najpogostejše motnje pri pripravi sanitarne tople vode?
Najpogostejše motnje pri pripravi sanitarne tople vode se prav tako pojavljajo lokalno pri odjemalcih in so specifičnega značaja, najpogosteje ko

•    vodni kamen v internih toplotnih napravah,
•    izpad cirkulacijskih črpalk ali
•    sočasno prevelik odjem sanitarne tople vode.

Izločanje vodnega kamna predstavlja velik problem pri oskrbi s sanitarno toplo vodo. Vodni kamen se izloča na steni, ki jo obdaja vodovodna voda. Le-ta se posredno v toplotnem prenosniku ogreva s toplarniško omrežno vodo. Toplarniška voda je mehčana, medtem ko je vodovodna voda trda in pri segrevanju izloča na obdajajoče stene vodni kamen - kotlovec. Izločeni kotlovec ovira prestop toplote in pretok. Ker je izločanje kotlovca intenzivnejše pri temperaturah višjih od 60°C, je potrebno vgraditi temperaturne regulatorje, ki preprečujejo segrevanje vode nad 60°C. Uspešno sredstvo za preprečevanje izločanja kotlovca na stene cevi v obliki trdih oblog je vgradnja stabilizatorjev trdote vode – mehčalnih naprav.

V slučaju izpada črpalke za cirkulacijo sanitarne tople vode prav tako nastopijo motnje pri oskrbi. Običajno je razlog za izpad prekinitev električne energije. Če se ob ponovnem pojavu električne energije črpalka ne vklopi sama, jo je potrebno vklopiti ročno, kar opravi dobavitelj toplote na podlagi obvestila odjemalca ali pooblaščene osebe.

Ob sočasno prevelikem odjemu sanitarne tople vode kapacitete naprav za pripravo ne zadoščajo potrebam in iz pip prične teči hladnejša voda. V takšnem slučaju je potrebno za nekaj časa prekiniti z odjemom tople vode, da se le-ta v toplotnem prenosniku ponovno dovolj ogreje. Podoben slučaj je pri električnem bojlerju ob prevelikem odjemu.

5.    Kakšna je optimalna temperatura sanitarne tople vode?
Optimalna temperatura tople sanitarne vode je med 30°C in 45°C.
Voda z višjo temperaturo je za umivanje, kopanje in pomivanje posode prevroča. Kljub temu pa v grelnikih, predvsem električnih, navadno pripravljamo vodo pri višji temperaturi, predvsem zato, da imamo na zalogi dovolj tople vode, ki jo pri uporabi mešamo s hladno.

Strokovnjaki svetujejo, da temperatura vode v grelnikih ne bi smela presegati 60°C. Pri višji temperaturi se namreč vodni kamen mnogo hitreje nabira na grelnikih. Vodni kamen pa je huda nadloga, ki močno vpliva na porabo energije. "Kamnite" obloge namreč delujejo kot dober izolator, ki zmanjšuje učinkovitost gretja vode. Energijske izgube se lahko zaradi tega povečajo tudi za nekaj deset odstotkov.

6.    Kaj pomeni hidravlično uravnoteženje sistema ogrevanja?
Sistem je hidravlično uravnotežen, kadar so v vseh obratovalnih stanjih zagotovljeni pravi pretoki in diferenčni tlaki.

Za doseganje želenih temperatur v prostoru pri minimalnih stroških energije je potrebno izvesti hidravlično uravnovešanje, vgradnjo avtomatskih balansirnih ventilov. Nosilec toplotne energije v sistemu je grelna voda in če je njen pretok nezadosten, ne moremo pričakovati zadovoljivega ogrevanja. Hidravlično uravnovešanje, balansiranje, prepreči prevelike pretoke v posameznih krogih in premajhne pretoke v drugih krogih.

7.    Kakšne težave se pojavljajo če sistem ni hidravlično uravnotežen?
Lahko se pojavljajo sledeče težave:

•    hrup v ogrevalnih napravah,
•    nezadostno ali prekomerno ogrevanje – slaba regulacija,
•    dolgotrajni zagoni,
•    izgube energije.

8.    Kaj je termostatski radiatorski ventil?
Radiatorski termostat je sestavljen iz ventila, na katerega se montira termostatska glava. Termostatsko glavo enostavno nastavimo na želeno vrednost. Radiatorski termostatski ventil vzdržuje nastavljeno temperaturo, dokler ne spremenimo nastavitve. Vgradnja termostatskih ventilov omogoča avtomatsko regulacijo temperature na grelna telesa (radiatorje) v prostorih.

Prednastavitev termostatskih ventilov izvedemo z namenom omejitve količine ogrevne vode skozi radiatorje. Prednastavitev odčitamo iz ustreznih diagramov ali uporabimo ustrezen računalniški program.


9.    Kako deluje temostatski radiatorski ventil?
Termostatski radiatorski ventili delujejo po fizikalnem principu raztezanja snovi ob povišanju temperature. Temperatura prostora neposredno krmili elastični kovinski meh, ki je napolnjen s posebnim medijem.

Če se temperatura v prostoru znižuje, se kovinski meh stisne skupaj in odpre ventil. S tem se dovod toplote v ogrevalno telo poveča za toliko, kolikor je potrebno za doseganje želene temperature v prostoru. Ko se temperatura v prostoru zviša, se kovinski meh raztegne, zapre ventil in ustrezno zmanjša dovod toplote v ogrevalno telo.

10.    Zakaj vgradnja termostatskih ventilov?
Pri računu za ogrevanje prihranite do 20% stroškov. Najpomembnejši razlog za doseganje prihranka energije s pomočjo termostatskega radiatorskega ventila je dejstvo, da radiator odda le toliko energije, kot je potrebno za vzdrževanje želene temperature. Termostat izkorišča tudi tako imenovano ''prosto toploto''. Če v prostor posije sonce, termostatski radiatorski ventil zazna povišanje temperature in zapre dotok vode (energije) v radiator.


11. Zakaj postane del radiatorja na vrhu hladen?
To je normalna situacija. Želena temperatura je že skoraj dosežena, zato ventil pripre dovod vode v radiator na minimum.Če želite preveriti delovanje ventila, lahko nastavite termostatsko glavo na višjo vrednost. Radiator bo postal toplejši. Če ni, potem je problem v inštalaciji ogrevanja (sistem ni hidravlično uravnotežen, v sistemu je zrak, ventil na povratku je priprt, ...). Za pomoč pokličite inštalaterja.

12. Del radiatorja ostane hladen na vrhu?
Radiator je potrebno odzračiti..

13. Po odzračenju radiator ostane še naprej hladen?
Možno, da je ventil blokiran. Po dolgem času neuporabe, npr. od pomladi do jeseni, se lahko delci v vodi naložijo v notranjosti ventila in ga blokirajo (zlepijo). (Razen pri ventilih tipa RA-N, ker imajo posebne izvrtine, ki preprečujejo "zlepljenje" igle). Potrebno je odstraniti termostatsko glavo, da bi rešili problem. Nežno pritisnite iglo, ki moli iz ventila (nikoli potegniti). Igla ventila bi se morala premakniti za okoli 2 do 3 mm, v nasprotnem primeru je obtičala. Če jo želite zrahljati, izmenično nežno udarjajte ventil s strani in potiskajte iglo v ventil, dokler se ne začne svobodno premikati. Glavo lahko ponovno namestite, ko se igla svobodno premika. V primeru, da zgornja navodila niso zalegla, pokličite inštalaterja.

14. Radiator pod odprtim oknom je v moji sobi vroč, čeprav je termostatska glava nastavljena na minimalno nastavitev?
Termostatska glava je nastavljena na proti zmrzovalno zaščito (5oC), čeprav je priprta do konca.
Radiator bo nadaljeval ogrevanje, če je zunaj zelo mrzlo, da bi preprečil zmrzovanje. (Samo nekateri modeli z oznako "0" lahko popolnoma ustavijo ogrevanje ne glede na temperaturo zraka v prostoru).

15. Kaj je obračunska moč ?
Obračunska moč, je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje določene s projektno dokumentacijo, ter se med posamezne stanovanjske enote razdeli po ključu ogrevalne površine. Obračunava se v EUR/kW/mesec.  

16. Kaj je dobavljena toplota ?
Dobavljena toplota se ugotavlja neposredno z odčitavanjem merilnika toplote na odjemnem mestu, to je v toplotni postaji. Obračunava se v EUR/kWh.

17. Kaj je statični tlak ?
Statični tlak, je tlak v ogrevalnem sistemu, ki ga ne zagotavlja obtočna črpalka. Odvisen je od izvedbe sistema (odprta ekspanzija, sistemi z zaprto ekspanzijo - ima raztezno posodo z gumijasto membrano).

18. Kaj je dinamični  tlak ?
Dinamični tlak, je tlak v ogrevalnem sistemu, ki ga zagotavlja obtočna črpalka za premagovanje tlačnih izgub na posameznih komponentah, ventilih, ceveh in radiatorjih v ogrevalnem sistemu.